Rośajanski Kumün

Dulïna Reśija jë bila rüdi śaġana anu śawöjo isaga tu-w Reśiji to se rumüni po nï drugë poti niköj tu-w te blïžnje kumüne.

Tu-w Reśiji jë pa na boata kultüra, na stara müśika, den stari ples anu ne stare pravize.

Ökol 600 A.C. tu-w reġuni so paršli ni jüdi klïzani “popoli celtici”, ka, sa mïsli, so paršli pa tu-w Reśiji. Śawöjo ka so paršli pa iśdë so ostale jïmana od mësta (Karnïza).

Sa mïsli pa da, jüdi klïzani “popoli romani” so wlëśli tu-w Reśiji śakoj itadej (I anu II Sekolo A.C. dardu V sekolo D.C.), ni so radi hodïli wün śis Karatanë, śa hudet kupüwat nu prodajat, anu ni so prahajali ta-na Bili.

Tu-w Reśiji wlažajo drügi jüdi klïzani “Visogoti, Unni, Eruli, Ostrogoti, Vandali anu śa rivat Longobardi” ka ni se wstawjajo (VI sekolo D.C.).

Tu-w VI sekolo D.C., śis Lusazje (väs  sri Nïškaga anu Polonje) parhajajo ni drügi jüdi, klïzani “Vendi” ka  ni duhajajo pa tu-w Reśiji. Tu isamo sekulo se nareja “Patriarcato di Aquileia” anu ta-nutrë wlaža pa Reśija.

Te pärve ćarte ka so se nalëśle tu ka so rumuni od Reśije, so bile narëd tu-w XI sekol, ko den muž klïzan Cacellino šinkal pa to Rośajansko śemjo  patriarkon śis Aquileje.

Po isëj rače se narëdila Abazïja tu-w Mužazi (1118/1120).

Od itadej së anu dardu lëtu 1797, jüdi so mažli bogat fratine.

Sa ma śawalït fratine ći jë već ćart tu ka so rumuni od Reśije.

Ta-mi ise sa spomenja:

- na konez od XI sëkolä ta-na Ravanzi se usdihua na majana (ta näšnja zirküw);

- od lëta 1420 Reśija jë ta-pod “Serenissima”;

- na konez lëta 1400 se narejajo gradavi tu-w Bili anu ta-na Solbizi;

- tu-w lëtu 1535 Giacomo Martini nareja štatuo Madone śis tï malïn, ka na se nalaža tu-w zirkve ta-na Ravanzi;

- tu-w lëtu 1576 tu-w Bili śbuliwajo karjë judi;

- tu-w lëtu 1684 prihaja narëd zirküw tu-w Osoani anu tu-w lëtu 1698 śaširokana zirküw ta-na Ravanzë;

- tu-w lëtu 1769 rivawajo dila śa naredit zirküw ta-na Solbizi;

- tu-w lëtu 1781 prihaja žihnana zirküw ta-ma Njïvi;

- tu-w lëtu 1797 Reśija jë ta-pod Auštrijo;

- tu-w lëtu 1866 Reśija jë ta-pod Laške;

- tu-w tin pärvin wëri jüdi śis Reśije majo wbižat pröč. Itï ka ostajajo majo se branït;

- tu-w lëtu 1918 rivawa wëra. Jüdi ka so bili wbižali wkrej ni parhajajo damu;

- tu-w lëtu 1920 parhaja narëd must ta-na Robo anu pot śa tët orë na Solbizi;

- tu-w lita 1928/1930 parhajajo narëd škule tu-w Bili, ta-na Njïvi, tu-w Osoanë anu ta-na Solbizi;

- ta sagont wera parnaša karjë straha anu miśërje. Karjë soldadöu nï so ni već paršli naśet śis trinčee anu dwisti njï so ostali tu-w Rušji;

- parhajajo ti niški;

- ko rivawa wera karjë njï majo tët pösvitë jïskat dëlu, anu ito ni ostajajo;

- tu-w lëtu 1976 parhaja potres. Tu-w Osoanë, ta-na Ravanzë, ta-na Njïve hïše spadüwajo. Bila, Solbiza, Ućja anu Lišćaza majo karjë šköde. Majo prijtet petnist lit prit niköj rivet narëdit spet usë hïše.

Śadnje lita jë bil narëd Parko, ka an ma wöjo branit śëmjo uod naše dulïne.